bleik

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Bieveugelik naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

bleik /blɛ́i̯kʲ/

  1. gering of zwaak van kluuer, 'n neet intensieve, klaor kluuer höbbendj
  2. dóffer van kluuer es ieëre
Aafbraeking
  • bleik
Net get anges gesjreve
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • 'n bleike bet: 'n bleike vrouw
  • zoea bleik wie de wandj: hieël bleik
  • zoea bleik wie e leik: ram bleik

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad predikatief
mannelik vrouwelik ónziejig geslechtelik ónziejig
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
positief sjrif bleike bleiken bleike bleik bleike bleik bleik
IPA /blɛ́i̯kʲe/ /blɛ́i̯kʲen/ /blɛ́i̯kʲe/ /blɛ́i̯kʲ/ /blɛ́i̯gʲ/ /blɛ́i̯kʲe/ /blɛ́i̯kʲ/ /blɛ́i̯gʲ/ /blɛ́i̯kʲ/ /blɛ́i̯gʲ/
kómparatief sjrif bleikere bleikeren bleiker bleiker bleiker bleiker bleikert
IPA /blɛ́i̯kʲərə/ /blɛ́i̯kʲərən/ /blɛ́i̯kʲər/ /blɛ́i̯kʲər/ /blɛ́i̯kʲər/ /blɛ́i̯kʲər/ /blɛ́i̯kʲər̥t/ /blɛ́i̯kʲərd/
superlatief sjrif bleikste bleiksten bleikste bleikste bleikste bleikste bleikste
IPA /blɛ́i̯kste/ /blɛ́i̯ksten/ /blɛ́i̯kste/ /blɛ́i̯kste/ /blɛ́i̯kste/ /blɛ́i̯kste/ /blɛ́i̯kste/
partitief sjrif bleiks
IPA /blɛ́i̯ks/ /blɛ́i̯gz/
inkelvaad mieëvaad
flexieadverbiaal
(positief)
sjrif (wie) bleiks (toe) (wie) bleik (geer)
IPA /wì: blɛ́i̯ks tú:/ /wì: blɛ́i̯kʲ ʝ̊é:r/
flexieadverbiaal
(kómparatief)
sjrif (wie) bleikers (toe) (wie) bleikertj (geer)
IPA /wì: blɛ́i̯kʲər̥s tú:/ /wì: blɛ́i̯kʲər̥c ʝ̊é:r/

In anger spraoke[bewirk]

[1]

Biewaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

bleik /blɛ́i̯kʲ/

  1. op 'n [↑] meneer
Aafbraeking
  • bleik

Verbuging[bewirk]

adverbiaal
radikaal liaison
positief sjrif bleik
IPA /blɛ́i̯kʲ/ /blɛ́i̯gʲ/
kómparatief sjrif bleiker
IPA /blɛ́i̯kʲər/
superlatief sjrif bleikste
IPA /blɛ́i̯kste/

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

bleik v /blɛ́i̯kʲ/

  1. e graasveldj worop de was te bleike gelag waerdje in 't zónleech
    Witte waas kreegs te-n allein door die inne zón oppe bleik te ligke.
  2. e middel det matterjaal duit bleike door kluuerstóffen aaf te braeke
    Dooch tich get bleik in die wc; dan zuutj die zoea weer baeter oet.
Aafbraeking
  • bleik
Verwantje wäörd

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif bleik bleike bleiken
IPA /blɛ́i̯kʲ/ /blɛ́i̯gʲ/ /blɛ́i̯kʲe/ /blɛ́i̯kʲen/
dim. sjrif bleikske bleiksken bleikskes
IPA /blɛ́i̯kskʲe/ /blɛ́i̯kskʲen/ /blɛ́i̯kskʲes/ /blɛ́i̯kskʲez/

In anger spraoke[bewirk]

[1]

[2]


Eigenaam[bewirk]

Lemma[bewirk]

de Bleik v /blɛ́i̯kʲ/

  1. (veldjnaam) 't stök gróndj oppen Diek ane noordkantj naeve de brögk
Raod

Wie alle eigename sjrieve v'r "Bleik" mit 'n houflètter.

Aafbraeking
  • Bleik
Zagswies
  • oppe Bleik

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif Bleik
IPA /blɛ́i̯kʲ/ /blɛ́i̯gʲ/
dim. sjrif
IPA


Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

bleik /blɛ́i̯kʲ/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van bleike
  2. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) innen hujigen tied van bleike
  3. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) innen hujigen tied van bleike
  4. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van bleike
  5. (neet-lemma) mieëveljige gebi-jjendje wies van bleike
Aafbraeking
  • bleik
Synoniem

Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

bleik /blɛ́i̯kʲ/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) inne vergangen tied van blieke
  2. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) inne vergangen tied van blieke
Aafbraeking
  • bleik
Synoniem