miet

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

miet v /mí:t/

  1. (landjboew) 'ne groeaten opgestapeldjen houp sjouve
Raod

Dit waord wuuert neet gebroek veur 't óngesiefer; det is 'n "meelf".

Aafbraeking
  • miet
Net get anges gesjreve
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • miete zitte

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif miet miete mieten
IPA /mí:t/ /mí:d/ /mí:te/ /mí:ten/
dim. sjrif mietke mietken mietkes
IPA /mí:ce/ /mí:cen/ /mí:ces/ /mí:cez/

In anger spraoke[bewirk]

Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

miet /mí:t/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van miete
  2. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van miete
Aafbraeking
  • miet