orkestrion

'nen orkestrion

Mofers

Zelfstenjig naamwaord

Lemma

orkestrion m /ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀n ~ ɒ̽r̥'kæstr̥i̽jɒ̀n/

1. (meziek) 'n saort aan orgel dae mót klinke wie 'n orkes en meis aangevöldj is mit slaagwerk

Aafbraeking

• or-kes-tri-on

Verwantje wäörd

• orgel, orkes

Verbuging

		inkelvaad		mieëvaad
		radikaal	liaison	radikaal	liaison
nom.	sjrif	orkestrion		orkestrions
	IPA	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀n/		/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀n̥s/	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀nz/
dim.	sjrif	orkestriönke	orkestriönken	orkestriönkes
	IPA	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jœ̀n̥kə/	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jœ̀n̥kən/	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jœ̀n̥kəs/	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jœ̀n̥kəz/
dat.	sjrif	orkestrion		orkestrions
	IPA	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀n/		/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀n̥s/	/ɒ̽r̥kæstr̥i̽'jɒ̀nz/

In anger spraoke

bewirk

• Algemein Gesjreve Limbörgs: orchestrióng
• Nederlandjs: orchestrion ó