sjeuteling

Van Wiktionary

Mofers[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

sjeuteling m /ʃǿ:təlɪ̀ŋ/

  1. 'ne jónge manskaerel dae al 'n volwasse lingdje haet, meh nanneet naovenantj de vörm van 't lief
Aafbraeking
  • sjeu-te-ling
Samestèlling

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif sjeuteling sjeutelinge sjeutelingen
IPA /ʃǿ:təlɪ̀ŋ/ /ʃǿ:təlɪ́ŋe/ /ʃǿ:təlɪ́ŋen/
dim. sjrif sjeutelingske sjeutelingsken sjeutelingskes
IPA /ʃǿ:təlɪ̀ŋ̊skʲe/ /ʃǿ:təlɪ̀ŋ̊skʲen/ /ʃǿ:təlɪ̀ŋ̊skʲes/ /ʃǿ:təlɪ̀ŋ̊skʲez/
dat. sjrif sjeuteling sjeutelinge sjeutelingen
IPA /ʃǿ:təlɪ̀ŋ/ /ʃǿ:təlɪ́ŋe/ /ʃǿ:təlɪ́ŋen/