Naar inhoud springen

sprotelekop

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

sprotelekop m /spr̥ò:tə̽ləkɒp/

  1. e gezich det geteikendj wuuert door sprotele
  2. (euverdrechtelik) (graof spraokgebroek) emes mit sprotelen in 't gezich
Aafbraeking
  • spro-te-le-kop
Samestèlling

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif sprotelekop sproteleköp
IPA /spr̥ò:tə̽ləkɒp//spr̥ò:tə̽ləkɒb/ /spr̥ò:tə̽ləkʲœp//spr̥ò:tə̽ləkʲœb/
dim. sjrif sproteleköpkesproteleköpken sproteleköpkes
IPA /spr̥ò:tə̽ləkʲœpkʲe//spr̥ò:tə̽ləkʲœpkʲen/ /spr̥ò:tə̽ləkʲœpkʲes//spr̥ò:tə̽ləkʲœpkʲez/
dat. sjrif sprotelekop sproteleköp
IPA /spr̥ò:tə̽ləkɒp//spr̥ò:tə̽ləkɒb/ /spr̥ò:tə̽ləkʲœp//spr̥ò:tə̽ləkʲœb/

In anger spraoke

[bewirk]
bewirk