Naar inhoud springen

strónk

Van Wiktionary

'ne besjummeldje strónk van 'ne boum begrujdj mit mós

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

strónk m /str̥ʊ́ŋ̊k/

  1. (plantje) 't ungelste diekke deil vanne stam van 'ne boum of 'ne stroek dae ómgehawwen of aafgebraoken is
Aafbraeking
  • strónk
Aafleijinge
Verwantje wäörd

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif strónk strunk
IPA /str̥ʊ́ŋ̊k/ /str̥ʊ́ŋg/ /str̥ǿŋ̊k/ /str̥ǿŋg/
dim. sjrif strunkske strunksken strunkskes
IPA /str̥ǿŋ̊kskə/ /str̥ǿŋ̊kskən/ /str̥ǿŋ̊kskəs/ /str̥ǿŋ̊kskəz/
dat. sjrif strónk strunk
IPA /str̥ʊ́ŋ̊k/ /str̥ʊ́ŋg/ /str̥ǿŋ̊k/ /str̥ǿŋg/

In anger spraoke

[bewirk]