Naar inhoud springen

oprit

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

oprit v /ɒpr̥ɪt/

  1. 'ne korte private waeg dae nao 'n hoes of 'n graasj veurt
Aafbraeking
  • op-rit
Kómaaf
  • Oet 't Nederlandjs.

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif oprit opritte opritten
IPA /ɒpr̥ɪt/ /ɒpr̥ɪd/ /ɒpr̥ɪte/ /ɒpr̥ɪten/
dim. sjrif opritje opritjen opritjes
IPA /ɒpr̥ɪce/ /ɒpr̥ɪcen/ /ɒpr̥ɪces/ /ɒpr̥ɪcez/

In anger spraoke

[bewirk]