Naar inhoud springen

tisp

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

tisp v /tɪsp/

  1. (bieëster) 't vruike bie 'ne vós
  2. (euverdrechtelik) e vrouwmis det kwaod van kerakter is
    Die nötte tisp mèntj ós weer alles te kónne verzouwe!
Aafbraeking
  • tisp
Verwantje wäörd

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif tisp tispe tispen
IPA /tɪsp/ /tɪzb/ /tɪspe/ /tɪspen/
dim. sjrif tispke tispken tispkes
IPA /tɪspkʲe/ /tɪspkʲen/ /tɪspkʲes/ /tɪspkʲez/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]