Naar inhoud springen

trómpet

Van Wiktionary

'n trómpet

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

trómpet v /tr̥ʊ́m̥pæt ~ tr̥ʊ́m̥'pæt/

  1. (meziek) e kopere blaosinsterment mit fentiels en e kaetelvörmig móndjstök
Aafbraeking
  • tróm-pet
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Synoniem
  • oppe trómpet spele

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif trómpet trómpette trómpetten
IPA /tr̥ʊ́m̥pæt/ /tr̥ʊ́m̥pæd/ /tr̥ʊ́m̥pæte/ /tr̥ʊ́m̥pæten/
dim. sjrif trómpetje trómpetjen trómpetjes
IPA /tr̥ʊ́m̥pæce/ /tr̥ʊ́m̥pæcen/ /tr̥ʊ́m̥pæces/ /tr̥ʊ́m̥pæcez/

In anger spraoke

[bewirk]