Naar inhoud springen

wrieving

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

wrieving v /ʋrí:vɪŋ/

  1. waerstandj dae optruuedj wen e veurwerp t'n opzich van 'n anger langsein sjuuf terwiel die taengeneinaan geduudj waere
  2. (euverdrechtelik) d'n toestandj of 't geveul wen twieë (of mieë) luuj e meiningsversjil höbbe
Raod

Lèt op! Bakkes sjrief vrieving.

Aafbraeking
  • wrie-ving
Verwantje wäörd
Samestèlling

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif wrieving wrievinge wrievingen
IPA /ʋrí:vɪŋ/ /ʋrí:vɪŋe/ /ʋrí:vɪŋen/
dim. sjrif wrievingske wrievingsken wrievingskes
IPA /ʋrí:vɪ̽ŋ̊skʲe/ /ʋrí:vɪ̽ŋ̊skʲen/ /ʋrí:vɪ̽ŋ̊skʲes/ /ʋrí:vɪ̽ŋ̊skʲez/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]