Naar inhoud springen

ómluip

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

ómluip v /ʊ́mlœ́i̯p/

  1. 'n bewaeging die trögk blief kómmen op 't oetgangspuntj
  2. 'n strouming of 'n bewaeging van gaas of 'n vlujstóf in of door e stök gróndj of e veurwerp
  3. 'nen toestandj wo-in get in 'n krinkvörmige baan geit
  4. (specefiek) de baan die 'n hemellief maak óm 'n anger hemellief haer
  5. de loupruumdje ane boetekantj van 'nen toren of 'n vesting
Raod

Allewiel wuuert deze vrouwelike vorm vervange dore ónziejige substantivering "ómloup".

Aafbraeking
  • óm-luip
Variaasje
Aafleijinge
Verwantje wäörd

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif ómluip ómluipe ómluipen
IPA /ʊ́mlœ́i̯p/ /ʊ́mlœ́i̯b/ /ʊ́mlœ́i̯pe/ /ʊ́mlœ́i̯pen/
dim. sjrif ómluipke ómluipken ómluipkes
IPA /ʊ́mlœ́i̯pkʲe/ /ʊ́mlœ́i̯pkʲen/ /ʊ́mlœ́i̯pkʲes/ /ʊ́mlœ́i̯pkʲez/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

[2]

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

ómluip /ʊ́mlœ́i̯p/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) innen hujigen tied van ómloupe (in naevezats)
Raod

Deze vorm is verajerd.

Aafbraeking
  • óm-luip
Variaasje