Naar inhoud springen

bónjig

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Bieveugelik naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

bónjig /bʊ́ɲɪç/

  1. (synoniem) anger waord veur beknops
Aafbraeking
  • bónj-ig
Kómaaf
  • Oet 't Nederlandjs: bondig.

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad predikatief
mannelik vrouwelik ónziejig geslechtelik ónziejig
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
positief sjrif bónjige bónjigen bónjige bónjig bónjige bónjig bónjig
IPA /bʊ́ɲɪʝe/ /bʊ́ɲɪʝen/ /bʊ́ɲɪʝe/ /bʊ́ɲɪç/ /bʊ́ɲɪʝ/ /bʊ́ɲɪʝe/ /bʊ́ɲɪç/ /bʊ́ɲɪʝ/ /bʊ́ɲɪç/ /bʊ́ɲɪʝ/
kómparatief sjrif bónjigere bónjigeren bónjiger bónjiger bónjiger bónjiger bónjigert
IPA /bʊ́ɲɪʝərə/ /bʊ́ɲɪʝərən/ /bʊ́ɲɪʝər/ /bʊ́ɲɪʝər/ /bʊ́ɲɪʝər/ /bʊ́ɲɪʝər/ /bʊ́ɲɪʝər̥t/ /bʊ́ɲɪʝərd/
superlatief sjrif bónjigste bónjigsten bónjigste bónjigste bónjigste bónjigste bónjigste
IPA /bʊ́ɲɪçste/ /bʊ́ɲɪçsten/ /bʊ́ɲɪçste/ /bʊ́ɲɪçste/ /bʊ́ɲɪçste/ /bʊ́ɲɪçste/ /bʊ́ɲɪçste/
partitief sjrif bónjigs
IPA /bʊ́ɲɪçs/ /bʊ́ɲɪʝz/
inkelvaad mieëvaad
flexieadverbiaal
(positief)
sjrif (wie) bónjigs (toe) (wie) bónjig (geer)
IPA /wì: bʊ́ɲɪçs tú:/ /wì: bʊ́ɲɪç ʝ̊é:r/
flexieadverbiaal
(kómparatief)
sjrif (wie) bónjigers (toe) (wie) bónjigertj (geer)
IPA /wì: bʊ́ɲɪʝər̥s tú:/ /wì: bʊ́ɲɪʝər̥c ʝ̊é:r/

Biewaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

bónjig /bʊ́ɲɪç/

  1. (neet-lemma) op 'n [↑] meneer
Aafbraeking
  • bónj-ig

Verbuging

[bewirk]
adverbiaal
radikaal liaison
positief sjrif bónjig
IPA /bʊ́ɲɪç/ /bʊ́ɲɪʝ/
kómparatief sjrif bónjiger
IPA /bʊ́ɲɪɣər/
superlatief sjrif bónjigste
IPA /bʊ́ɲɪçste/