Naar inhoud springen

balalaika

Van Wiktionary

'ne balalaika

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

balalaika m /bála̽'lài̯ka: ~ bála̽'lài̯kʲa:/ ballala\jka

  1. (meziek) e driesnäörig russisch tokkelinsterment mit 'nen drieheukigen, houtere klankkas en 'ne langen hals
Aafbraeking
  • ba-la-lai-ka

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif balalaika balalaika's
IPA /bála̽'lài̯ka:/ /bála̽'lài̯kà:s/ /bála̽'lài̯kà:z/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif balalaika balalaika's
IPA /bála̽'lài̯ka:/ /bála̽'lài̯kà:s/ /bála̽'lài̯kà:z/

In anger spraoke

[bewirk]