Naar inhoud springen

kanselieër

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

kanselieër m /kán̥sə̽lìæ̯̈r/

  1. 'nen ambtenieër mit bestuurlike of wèttelike plichte, wie 't behaje vanne zegelen en 't opstèllen en oetgaeve van aktes en oearkóndes
Aafbraeking
  • kan-se-lieër
Samestèlling

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif kanselieër kanselieërs
kanselieër
kanselieëre kanselieëren
IPA /kán̥sə̽lìæ̯̈r/ /kán̥sə̽lìæ̯̈r̥s/ /kán̥sə̽lìæ̯̈rz/
/kán̥sə̽lìæ̯̈r/
/kán̥sə̽lìæ̯̈re/ /kán̥sə̽lìæ̯̈ren/
dim. sjrif kanselieërke kanselieërken kanselieërkes
IPA /kán̥sə̽lìæ̯̈r̥kʲe/ /kán̥sə̽lìæ̯̈r̥kʲen/ /kán̥sə̽lìæ̯̈r̥kʲes/ /kán̥sə̽lìæ̯̈r̥kʲez/
dat. sjrif kanselieër kanselieërs
kanselieër
kanselieëre kanselieëren
IPA /kán̥sə̽lìæ̯̈r/ /kán̥sə̽lìæ̯̈r̥s/ /kán̥sə̽lìæ̯̈rz/
/kán̥sə̽lìæ̯̈r/
/kán̥sə̽lìæ̯̈re/ /kán̥sə̽lìæ̯̈ren/

In anger spraoke

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

kanselieër /kán̥sə̽lìæ̯̈r/

  1. (neet-lemma) mieëvaadsvorm van kanselieër
Aafbraeking
  • kan-se-lieër
Variaasje