Naar inhoud springen

keldje

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

keldje v /kʲæ̀ʎɟe/

  1. get det kaad is, 'n plaats die kaad is (wie op 't lief)
    Ich höb 'n keldje oppe rögk. Det tunk mich det ich mich e ves aan mót doon.
Aafbraeking
  • kel-dje
Verwantje wäörd
Samestèlling

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif keldje keldjes
IPA /kʲæ̀ʎɟe/ /kʲæ̀ʎɟes/ /kʲæ̀ʎɟez/
dim. sjrif
IPA

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

keldje /kʲæ̀ʎɟe/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) inne vergangen tied van kelle
  2. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) inne vergangen tied van kelle
  3. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) inne vergangen tied van kelle
  4. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) inne vergangen tied van kelle
  5. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) inne vergangen tied van kelle
Aafbraeking
  • kel-dje