Naar inhoud springen

póngel

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

póngel m /pʊ́ŋəl/

  1. e stök sónger waerd of van hieël slechte kwaliteit
    Koup 'ns fetsuundelike kleier; doe löps ummer in zón póngele róndj.
  2. tekstiel dae in 'ne bunjel gebónjen is
Aafbraeking
  • póng-el
Net get anges gesjreve
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • Det is gènne póngel: Det is e net maedje.

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif póngel póngele póngelen
IPA /pʊ́ŋəl/ /pʊ́ŋə̽lə/ /pʊ́ŋə̽lən/
dim. sjrif pungelke pungelken pungelkes
IPA /pǿŋə̽l̥kə/ /pǿŋə̽l̥kən/ /pǿŋə̽l̥kəs/ /pǿŋə̽l̥kəz/
dat. sjrif póngel póngele póngelen
IPA /pʊ́ŋəl/ /pʊ́ŋə̽lə/ /pʊ́ŋə̽lən/

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

póngel /pʊ́ŋəl/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van póngele
  2. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van póngele
Aafbraeking
  • póng-el