park

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

e park [1]

Mofers[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

park ó /pár̥k/

  1. oetgestrèkdje gróndj, meis aangelag mit vievers en greun
  2. 'n aafgerasterdje stök gróndj wo wilj bieëster laeve
Aafbraeking
  • park
Aafleijinge
Verwantje wäörd

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif park parke parken
IPA /pár̥k/ /párg/ /pár̥kə/ /pár̥kən/
dim. sjrif perkske perksken perkskes
IPA /pǽr̥kskʲe/ /pǽr̥kskʲen/ /pǽr̥kskʲes/ /pǽr̥kskʲez/
dat. sjrif park parke parken
IPA /pár̥k/ /párg/ /pár̥kə/ /pár̥kən/

In anger spraoke[bewirk]

[1]