Naar inhoud springen

ren

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

ren v /ræ̀n/

  1. e stök gróndj waat m'n aafgemaak haet mit hinnendraod en wo me (vaere)vieë of anger bieëste lieëtj róndjloupe
Aafbraeking
  • ren
Aafleijinge
Zagswies
  • Boereluuj hawwe de hónj meis in 'n ren of ane kitting.

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif ren renne rennen
IPA /ræ̀n/ /rǽne/ /rǽnen/
dim. sjrif renke renken renkes
IPA /ræ̀n̥kʲe/ /ræ̀n̥kʲen/ /ræ̀n̥kʲes/ /ræ̀n̥kʲez/

In anger spraoke

[bewirk]
  • Nederlandjs: ren g

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

ren /ræ̀n/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van renne
  2. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van renne
Aafbraeking
  • ren