Naar inhoud springen

tóntjel

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

tóntjel v /tʊ́ɲ̊cəl/

  1. lich óntbrandjbaar matterjaal det in 'n tóntjeldoeas loog, meis verfrunsjeldj liene
  2. (euverdrechtelik) 'n diekke, ónverzörgdje vrouw
Aafbraeking
  • tón-tjel
Aafleijinge
Verwantje wäörd

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif tóntjel tóntjele tóntjelen
IPA /tʊ́ɲ̊cəl/ /tʊ́ɲ̊cə̽lə/ /tʊ́ɲ̊cə̽lən/
dim. sjrif
IPA