Naar inhoud springen

ómp

Van Wiktionary

Mofers[bewirk]

Bieveugelik naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

ómp /ʊ́m̥p/

  1. veurkómmendj es 'nen inkele wen dao normaal twieë van mótte zeen
    Wie kan 't toch det luuj zoväöl ómpe zök höbbe?
Aafbraeking
  • ómp
Antoniem

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad predikatief
mannelik vrouwelik ónziejig geslechtelik ónziejig
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
positief sjrif ómpe ómpen ómpe ómp ómpe ómp ómp
IPA /ʊ́m̥pə/ /ʊ́m̥pən/ /ʊ́m̥pə/ /ʊ́m̥p/ /ʊ́mb/ /ʊ́m̥pə/ /ʊ́m̥p/ /ʊ́mb/ /ʊ́m̥p/ /ʊ́mb/
partitief sjrif ómps
IPA /ʊ́m̥ps/ /ʊ́mbz/
inkelvaad mieëvaad
flexieadverbiaal
(positief)
sjrif (wie) ómps (toe) (wie) ómp (geer)
IPA /wì: ʊ́m̥ps tú:/ /wì: ʊ́m̥p ʝ̊é:r/

In anger spraoke[bewirk]

Biewaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

ómp /ʊ́m̥p/

  1. (neet-lemma) op 'n [↑] meneer
Aafbraeking
  • ómp

Voogwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

ómp /ʊ̀m̥p/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) van óm
Aafbraeking
  • ómp