grens

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

grens v /ɣræ̀n̥s/

  1. (topografie) de randj van 'n ruumdjelike oetstrèkking die de sjeijing vörmp tösse twieë einheje, wie van plaatse, gemèndjes, pervinsies of lenjer
Raod

Dit waord wuuert neet gebroek tösse de sjeijing tösse twieë hoezer of stökker gróndj; det is e "gesjeid".

Aafbraeking
  • grens
Aafleijinge
Verwantje wäörd

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif grens grenze grenzen
IPA /ɣræ̀n̥s/ /ɣræ̀nz/ /ɣræ̀nze/ /ɣræ̀nzen/
dim. sjrif grenske grensken grenskes
IPA /ɣræ̀n̥skʲe/ /ɣræ̀n̥skʲen/ /ɣræ̀n̥skʲes/ /ɣræ̀n̥skʲez/
Raod

Bie de mieëvaadsvorm versjuuf bie de jóngste spraekers de stoeattoean nao 'ne sleiptoean: gre\nze > gre~nze.

In anger spraoke[bewirk]

Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

grens /ɣræ̀n̥s/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van grenze
  2. (neet-lemma) inkelveljigen twieëdje-persoeansvorm (doe) innen hujigen tied van grenze
  3. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) innen hujigen tied van grenze
  4. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) innen hujigen tied van grenze
  5. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van grenze
  6. (neet-lemma) mieëveljige gebi-jjendje wies van grenze
Aafbraeking
  • grens
Synoniem