knak

Mofers

Zelfstenjig naamwaord

Lemma

knak m /kn̥ak/

1. 'ne korten, druuege klank van get det brik
2. 'ne breuk wobie de deiler aanein blieven hange
3. (euverdrechtelik) geiselike sjaaj

Aafbraeking

• knak

Aafleijinge

• knakke
• knakwós

Zagswies

• 'ne knak gekregen höbbe: geiselik achteroet gegange zeen, gek gewore zeen

Vermeljing

• Bakkes, Pierre: Mofers Waordebook, Stichting Mofers Waordebook (2007); p. 195.

Verbuging

		inkelvaad		mieëvaad
		radikaal	liaison	radikaal	liaison
nom.	sjrif	knak		knakke	knakken
	IPA	/kn̥ak/	/kn̥ag/	/kn̥akə/	/kn̥akən/
dim.	sjrif	knekske	kneksken	knekskes
	IPA	/kn̥ækskʲe/	/kn̥ækskʲen/	/kn̥ækskʲes/	/kn̥ækskʲez/
dat.	sjrif	knak		knakke	knakken
	IPA	/kn̥ak/	/kn̥ag/	/kn̥akə/	/kn̥akən/

In anger spraoke

[1]

• Nederlandjs: knak g
• Pruus: Knacks m

Wirkwaord

Neet-lemma

knak /kn̥ak/

1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van knakke
2. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) innen hujigen tied van knakke
3. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) innen hujigen tied van knakke
4. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van knakke
5. (neet-lemma) mieëveljige gebi-jjendje wies van knakke

Aafbraeking

• knak

Variaasje

• [5] knaktj