Naar inhoud springen

knak

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

knak m /kn̥ak/

  1. 'ne korten, druuege klank van get det brik
  2. 'ne breuk wobie de deiler aanein blieven hange
  3. (euverdrechtelik) geiselike sjaaj
Aafbraeking
  • knak
Aafleijinge
Zagswies
  • 'ne knak gekregen höbbe: geiselik achteroet gegange zeen, gek gewore zeen
Vermeljing
  • Bakkes, Pierre: Mofers Waordebook, Stichting Mofers Waordebook (2007); p. 195.

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif knak knakke knakken
IPA /kn̥ak/ /kn̥ag/ /kn̥akə/ /kn̥akən/
dim. sjrif knekske kneksken knekskes
IPA /kn̥ækskʲe/ /kn̥ækskʲen/ /kn̥ækskʲes/ /kn̥ækskʲez/
dat. sjrif knak knakke knakken
IPA /kn̥ak/ /kn̥ag/ /kn̥akə/ /kn̥akən/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

knak /kn̥ak/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van knakke
  2. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) innen hujigen tied van knakke
  3. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) innen hujigen tied van knakke
  4. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van knakke
  5. (neet-lemma) mieëveljige gebi-jjendje wies van knakke
Aafbraeking
  • knak
Variaasje