Naar inhoud springen

kuit

Van Wiktionary

Algemein Gesjreve Limburgs

[bewirk]

Zelfsjtendig naamwaord

[bewirk]

kuit v (Nederlands: neus)

Sinneniem
Verbuging

kuite, kuitje


Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

kuit v /kʲœ́i̯t/

  1. (synoniem) (graof spraokgebroek) anger waord veur naas
  2. (euverdrechtelik) emes dae gaer foeften oethaoltj
Aafbraeking
  • kuit
Net get anges gesjreve
Verwantje wäörd
Zagswies
  • 'n kuit wie 'nen aerpel höbbe: 'n diekke naas höbben es e gevolg van 'n verwónjing
Kómaaf
  • Oet 't Begoons.

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif kuit kuite kuiten
IPA /kʲœ́i̯t/ /kʲœ́i̯d/ /kʲœ́i̯te/ /kʲœ́i̯ten/
dim. sjrif kuitje kuitjen kuitjes
IPA /kʲœ́i̯ce/ /kʲœ́i̯cen/ /kʲœ́i̯ces/ /kʲœ́i̯cez/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

bewirk


[2]

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

kuit /kʲœ́i̯t/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van kuite
  2. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van kuite
Aafbraeking
  • kuit