tiedje

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

tiedje ó /tí:ce/

  1. 'ne korten tied
    Doe zóls nag e tiedje mótte wachten ieër dae trögkkump.
  2. 'n korte poeas
Aafbraeking
  • tied-je
Verwantje wäörd

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif tiedje tiedjen tiedjes
IPA /tí:ce/ /tí:cen/ /tí:ces/ /tí:cez/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif tiedje tiedjen tiedjes
IPA /tí:ce/ /tí:cen/ /tí:ces/ /tí:cez/

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

tiedje /tí:ce/

  1. (neet-lemma) vorm innen diminutief van tied
Aafbraeking
  • tied-je