Naar inhoud springen

bókkepoeat

Van Wiktionary

'ne bókkepoeat [2]
'n taofel mit bókkepuuet [3]
e bókkepuuetje [7]

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

bókkepoeat m /bʊkəpùä̯t/

  1. (lètterlik) 'ne poeat van 'ne bók
  2. (gesjieër) 'ne kwas wovan de bustel häöks oppe steel steit veur op lestig te bereike plaatse mit te kónne sjiljere
  3. 'ne sierlike poeat van e muibelstök dae óngeraan in 'n rónj verdiekking oetlöp
  4. (gesjieër) e wirktuug mit e plat, aafgerundj oetinj womit me de nagelsrin trögk kan duje
  5. e staefken in 'n oerwerk det daoveur zuutj det op vaste tieje klank gemaak wuuert
  6. (euverdrechtelik) (graof spraokgebroek) emes mit e sjeif bein, emes dae sjeif löp
  7. (aeteswaar) (meis in verkleinvorm) e rolvörmig keukske mit oetinj woraan sjókkelaat zitj
Aafbraeking
  • bók-ke-poeat
Samestèlling

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif bókkepoeat bókkepuuet
IPA /bʊkəpùä̯t/ /bʊkəpùä̯d/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈t/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈d/
dim. sjrif bókkepuuetje bókkepuuetjen bókkepuuetjes
IPA /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈ce/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈cen/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈ces/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈cez/
dat. sjrif bókkepoeat bókkepuuet
IPA /bʊkəpùä̯t/ /bʊkəpùä̯d/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈t/ /bʊkəpʉ̜̀ɛ̯̈d/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

bewirk


[7]