Naar inhoud springen

biebringe

Van Wiktionary

Algemein Gesjreve Limburgs[bewirk]

Wirkwaord[bewirk]

biebringe (Nederlands: bijbrengen)

Verveuging

brink bie, brach bie, biegebrach


Mofers[bewirk]

Wirkwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

houfzats naevesjikkendj óngersjikkendj deilwaord
sjrif ich bring emes get bie mer ich bring emes get bie det ich emes get biebring ich höb emes get biegebrach
IPA /ɪʝ brɪ̀ŋ é:mes çæd 'bí:/ /mær‿ɪ̽ʝ brɪ̀ŋ é:mes çæd 'bí:/ /dæd‿ɪ̽ʝ é:mes çæd bí:brɪ̀ŋ/ /ɪç‿œ̽b é:mes çæd bí:ɣəbrax/

biebringe /bí:brɪ́ŋe/

  1. (euvergenkelik) daoveur zeen det emes get lieërt, emes get aan 't verstandj bringe
    Op vandaag waere die kinjer nieks zinvols mieë biegebrach oppe sjoeal.
  2. (euvergenkelik) emes trögk bie bewószeen bringe
    Die höbbe dem mótte biebringe wie d'r vanne lejjer gevalle woor.
Aafbraeking
  • bie-bring-e
Samestèlling

Verveuging[bewirk]

(det ...) ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif biebring biebrings biebringk biebringe biebringen biebringk biebringe biebringen biebringendj
IPA /bí:brɪ̀ŋ/ /bí:brɪ̀ŋ̊s/ /bí:brɪ̀ŋz/ /bí:brɪ̀ŋ̊kʲ/ /bí:brɪ̀ŋgʲ/ /bí:brɪ́ŋe/ /bí:brɪ́ŋen/ /bí:brɪ̀ŋ̊kʲ/ /bí:brɪ̀ŋgʲ/ /bí:brɪ́ŋe/ /bí:brɪ́ŋen/ /bí:brɪ́ŋeɲɟ/
vergangen tied sjrif biebrach biebrachs biebrach biebrachte biebrachten biebrach biebrachte biebrachten biegebrach
IPA /bí:brax/ /bí:braɣ/ /bí:braxs/ /bí:braɣz/ /bí:brax/ /bí:braɣ/ /bí:braxtə/ /bí:braxtən/ /bí:brax/ /bí:braɣ/ /bí:braxtə/ /bí:braxtən/ /bí:ɣəbrax/ /bí:ɣəbraɣ/
gebi-jjendje wies sjrif bring bie! bringe-v'r bie bringtj bie!
IPA /brɪ̀ŋ bí:/ /brɪ́ŋever bí:/ /brɪ̀ŋɟ bí:/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif biebringe biebringen biegebring ó biebringe biebringen biebringentaere biebringentaeren biegebringe biegebringen
IPA /bí:brɪ́ŋe/ /bí:brɪ́ŋen/ /bí:ɣəbrɪ̀ŋ/ /bí:brɪ́ŋe/ /bí:brɪ́ŋen/ /bí:brɪ́ŋen̥'tɛ̀:re/ /bí:brɪ́ŋen̥'tɛ̀:ren/ /bí:ɣəbrɪ́ŋe/ /bí:ɣəbrɪ́ŋen/

In anger spraoke[bewirk]

[1]

bewirk


[biegebrach waere, van bewószeen]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

biebringe ó /bí:brɪ́ŋe/

  1. (gerundium) gerundium II van biebringe
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • bie-bring-e

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif biebringe biebringen
IPA /bí:brɪ́ŋe/ /bí:brɪ́ŋen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif biebringe biebringen
IPA /bí:brɪ́ŋe/ /bí:brɪ́ŋen/


Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

biebringe /bí:brɪ́ŋe/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van biebringe (in naevezats)
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van biebringe (in naevezats)
Aafbraeking
  • bie-bring-e
Variaasje