Naar inhoud springen

gaeje

Van Wiktionary

Algemein Gesjreve Limburgs

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

gaeje (Nederlands: wieden)

Verveuging

gaejt, gaejde, gegaejd


Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

gaeje /ʝɛ́:je/

  1. (óneuvergenkelik) mitte henj ónkroed weghaole van 'nen akker of oeten haof
Aafbraeking
  • gae-je
Net get anges gesjreve
Verwantje wäörd
Vermeljing
  • Bakkes, Pierre: Mofers Waordebook, Stichting Mofers Waordebook (2007); p. 126.

Verveuging

[bewirk]
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif gaej gaeds gaedj gaeje gaejen gaedj gaeje gaejen gaejendj
IPA /ʝɛ̀:i̯/ /ʝɛ̀:d̥s/ /ʝɛ̀:dz/ /ʝɛ̀:ɟ/ /ʝɛ́:je/ /ʝɛ́:jen/ /ʝɛ̀:ɟ/ /ʝɛ́:je/ /ʝɛ́:jen/ /ʝɛ́:jeɲɟ/
vergangen tied sjrif gaedje gaedjen gaedjes gaedje gaedjen gaedje gaedjen gaedje gaedjen gaedje gaedjen gegaedj
IPA /ʝɛ̀:ɟe/ /ʝɛ̀:ɟen/ /ʝɛ̀:ɟes/ /ʝɛ̀:ɟez/ /ʝɛ̀:ɟe/ /ʝɛ̀:ɟen/ /ʝɛ̀:ɟe/ /ʝɛ̀:ɟen/ /ʝɛ̀:ɟe/ /ʝɛ̀:ɟen/ /ʝɛ̀:ɟe/ /ʝɛ̀:ɟen/ /ɣə'ʝɛ̀:ɟ/
gebi-jjendje wies sjrif gaej! gaeje-v'r gaedj!
IPA /ʝɛ̀:i̯/ /ʝɛ́:jever/ /ʝɛ̀:ɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif gaeje gaejen gegaej ó gaeje gaejen gaejentaere gaejentaeren gegaeje gegaejen
IPA /ʝɛ́:je/ /ʝɛ́:jen/ /ɣə'ʝɛ̀:i̯/ /ʝɛ́:je/ /ʝɛ́:jen/ /ʝɛ́:jen̥'tɛ̀:re/ /ʝɛ́:jen̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'ʝɛ́:je/ /ɣə'ʝɛ́:jen/

In anger spraoke

[bewirk]
bewirk
  • Algemein Gesjreve Limbörgs: gaeje


Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

gaeje ó /ʝɛ́:je/

  1. (gerundium) gerundium II van gaeje
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • gae-je

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif gaeje gaejen
IPA /ʝɛ́:je/ /ʝɛ́:jen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif gaeje gaejen
IPA /ʝɛ́:je/ /ʝɛ́:jen/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

gaeje /ʝɛ́:je/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van gaeje
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van gaeje
Aafbraeking
  • gae-je