rank

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

de reng [1] van 'n plantj

Mofers[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

rank m /ráŋ̊k/

  1. 'nen dunne, slappe stengel dae örges ómhaer grujtj (wie 'ne stek) en zoea de plantj vashèltj, meis grujje dees spiraalvörmig (wie bie 'nen droevestroek)
  2. de naod dae inne lingdje euver 'n peulvröch löp (wie bie erten en boeane)
Aafbraeking
  • rank
Net get anges gesjreve
Synoniem
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • zich de rank vanne vot aaf sjiete: hieël zwaor ane sjieterie zeen
    Bakkes verbindj "rank" mit "randj", 'n fonetisch baetere verklaoring die ouch semantisch good te verdaejigen is verbindj "rank" mitte naod van 'n peulvröch.

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif rank reng
IPA /ráŋ̊k/ /ræ̀ŋ/
dim. sjrif rengske rengsken rengskes
IPA /ræ̀ŋ̊skʲe/ /ræ̀ŋ̊skʲen/ /ræ̀ŋ̊skʲes/ /ræ̀ŋ̊skʲez/
dat. sjrif rank reng
IPA /ráŋ̊k/ /ræ̀ŋ/

In anger spraoke[bewirk]

[1]

[2]