Naar inhoud springen

tik

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

tik m /tɪkʲ/

  1. 'ne korte slaag mitte handj dae neet te hel aankump
    d'n Hóndj kreeg 'nen tik oppe snoetsj wie d'r binne gezeik haw.
  2. 'ne betrèkkelik zaachte, meh sjerpe klank dae kieër nao kieër gemaak wuuert door 'n apperaat (wie van 'n klok)
  3. de hanjeling van get aandujen op 'ne kómpjoeter of 'nen tillefoon
    Twieë tikken is zat veur det te äöpene; geer hoof neet blieve te klikke.
Aafbraeking
  • tik
Verwantje wäörd
Zagswies
  • väöl tik gekos höbbe

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif tik tikke tikken
IPA /tɪkʲ/ /tɪgʲ/ /tɪkʲe/ /tɪkʲen/
dim. sjrif tikske tiksken tikskes
IPA /tɪkskʲe/ /tɪkskʲen/ /tɪkskʲes/ /tɪkskʲez/
dat. sjrif tik tikke tikken
IPA /tɪkʲ/ /tɪgʲ/ /tɪkʲe/ /tɪkʲen/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

[2]

[3]

Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

tik /tɪkʲ/

  1. (neet-lemma) inkelveljigen ieëste-persoeansvorm (ich) innen hujigen tied van tikke
  2. (neet-lemma) inkelveljigen derdje-persoeansvorm (det) innen hujigen tied van tikke
  3. (neet-lemma) mieëveljigen twieëdje-persoeansvorm (geer) innen hujigen tied van tikke
  4. (neet-lemma) inkelveljige gebi-jjendje wies van tikke
  5. (neet-lemma) mieëveljige gebi-jjendje wies van tikke
Aafbraeking
  • tik
Variaasje