Naar inhoud springen

vieddele

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

vieddele /vide̽le/

  1. (óneuvergenkelik) (~ aan) in klein sjiefkes snieje
    Wiezoea bös toe zoea aan dae kieës 'nt vieddele? Maak dao 'ns get grótter sjieve van.
Raod

Lèt op! Bakkes sjrief viedele.

Aafbraeking
  • vied-de-le
Verwantje wäörd

Verveuging

[bewirk]
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif vieddel vieddels vieddeltj vieddele vieddelen vieddeltj vieddele vieddelen vieddelendj
IPA /videl/ /videl̥s/ /videlz/ /videʎ̥c/ /videʎɟ/ /vide̽le/ /vide̽len/ /videʎ̥c/ /videʎɟ/ /vide̽le/ /vide̽len/ /vide̽leɲɟ/
vergangen tied sjrif vieddeldje vieddeldjen vieddeldjes vieddeldje vieddeldjen vieddeldje vieddeldjen vieddeldje vieddeldjen vieddeldje vieddeldjen gevieddeldj
IPA /videʎɟe/ /videʎɟen/ /videʎɟes/ /videʎɟez/ /videʎɟe/ /videʎɟen/ /videʎɟe/ /videʎɟen/ /videʎɟe/ /videʎɟen/ /videʎɟe/ /videʎɟen/ /ɣə'videʎɟ/
gebi-jjendje wies sjrif vieddel! vieddele-v'r vieddeltj!
IPA /videl/ /vide̽lever/ /videʎ̥c/ /videʎɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif vieddele vieddelen gevieddel ó vieddele vieddelen vieddelentaere vieddelentaeren gevieddele gevieddelen
IPA /vide̽le/ /vide̽len/ /ɣə'videl/ /vide̽le/ /vide̽len/ /vide̽len̥'tɛ̀:re/ /vide̽len̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'vide̽le/ /ɣə'vide̽len/

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

vieddele ó /vide̽le/

  1. (gerundium) gerundium II van vieddele
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • vied-de-le

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif vieddele vieddelen
IPA /vide̽le/ /vide̽len/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif vieddele vieddelen
IPA /vide̽le/ /vide̽len/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

vieddele /vide̽le/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van vieddele
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van vieddele
Aafbraeking
  • vied-de-le