ómringe

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Wirkwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

ómringe /ʊ́m'rɪ́ŋe/

  1. (euvergenkelik) mit mieë persoeane, bieëster of veurwerpen 'ne krink óm get haer vörme
Aafbraeking
  • óm-ring-e
Verwantje wäörd
Samestèlling

Verveuging[bewirk]

ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif ómring ómrings ómringk ómringe ómringen ómringtj ómringe ómringen ómringendj
IPA /ʊ́m'rɪ̀ŋ/ /ʊ́m'rɪ̀ŋ̊s/ /ʊ́m'rɪ̀ŋz/ /ʊ́m'rɪ̀ŋ̊k/ /ʊ́m'rɪ̀ŋg/ /ʊ́m'rɪ́ŋe/ /ʊ́m'rɪ́ŋen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋ̊c/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟ/ /ʊ́m'rɪ́ŋe/ /ʊ́m'rɪ́ŋen/ /ʊ́m'rɪ́ŋeɲɟ/
vergangen tied sjrif ómringdje ómringdjen ómringdjes ómringdje ómringdjen ómringdje ómringdjen ómringdje ómringdjen ómringdje ómringdjen ómringk
IPA /ʊ́m'rɪ̀ŋɟe/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟes/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟez/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟe/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟe/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟe/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟe/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋg/
gebi-jjendje wies sjrif ómring! ómringe-v'r ómringtj!
IPA /ʊ́m'rɪ̀ŋ/ /ʊ́m'rɪ́ŋever/ /ʊ́m'rɪ̀ŋ̊c/ /ʊ́m'rɪ̀ŋɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif ómringe ómringen ómring ó ómringe ómringen ómringentaere ómringentaeren ómringe ómringen
IPA /ʊ́m'rɪ́ŋe/ /ʊ́m'rɪ́ŋen/ /ʊ́m'rɪ̀ŋ/ /ʊ́m'rɪ́ŋe/ /ʊ́m'rɪ́ŋen/ /ʊ́m'rɪ́ŋen̥'tɛ̀:re/ /ʊ́m'rɪ́ŋen̥'tɛ̀:ren/ /ʊ́m'rɪ̀ŋe/ /ʊ́m'rɪ̀ŋen/

In anger spraoke[bewirk]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

ómringe ó /ʊ́m'rɪ́ŋe/

  1. (gerundium) gerundium II van ómringe
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • óm-ring-e

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif ómringe ómringen
IPA /ʊ́m'rɪ́ŋe/ /ʊ́m'rɪ́ŋen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif ómringe ómringen
IPA /ʊ́m'rɪ́ŋe/ /ʊ́m'rɪ́ŋen/


Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

ómringe /ʊ́m'rɪ́ŋe/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van ómringe
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van ómringe
  3. (neet-lemma) participium van ómringe
Aafbraeking
  • óm-ring-e