stómp

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Bieveugelik naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

stómp /stʊ́m̥p/

  1. neet sjerp of puntjig (gezag van 'n oetinj of 'n oetstaeksel)
Aafbraeking
  • stómp

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad predikatief
mannelik vrouwelik ónziejig geslechtelik ónziejig
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
positief sjrif stómpe stómpen stómpe stómp stómpe stómp stómp
IPA /stʊ́m̥pə/ /stʊ́m̥pən/ /stʊ́m̥pə/ /stʊ́m̥p/ /stʊ́mb/ /stʊ́m̥pə/ /stʊ́m̥p/ /stʊ́mb/ /stʊ́m̥p/ /stʊ́mb/
kómparatief sjrif stómpere stómperen stómper stómper stómper stómper stómpert
IPA /stʊ́m̥pərə/ /stʊ́m̥pərən/ /stʊ́m̥pər/ /stʊ́m̥pər/ /stʊ́m̥pər/ /stʊ́m̥pər/ /stʊ́m̥pər̥t/ /stʊ́m̥pərd/
superlatief sjrif stómpste stómpsten stómpste stómpste stómpste stómpste stómpste
IPA /stʊ́m̥pstə/ /stʊ́m̥pstən/ /stʊ́m̥pstə/ /stʊ́m̥pstə/ /stʊ́m̥pstə/ /stʊ́m̥pstə/ /stʊ́m̥pstə/
partitief sjrif stómps
IPA /stʊ́m̥ps/ /stʊ́mbz/
inkelvaad mieëvaad
flexieadverbiaal
(positief)
sjrif (wie) stómps (toe) (wie) stómp (geer)
IPA /wì: stʊ́m̥ps tú:/ /wì: stʊ́m̥p ʝ̊é:r/
flexieadverbiaal
(kómparatief)
sjrif (wie) stómpers (toe) (wie) stómpertj (geer)
IPA /wì: stʊ́m̥pər̥s tú:/ /wì: stʊ́m̥pər̥c ʝ̊é:r/

In anger spraoke[bewirk]

Biewaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

stómp /stʊ́m̥p/

  1. op 'n [↑] meneer
Aafbraeking
  • stómp

Verbuging[bewirk]

adverbiaal
radikaal liaison
positief sjrif stómp
IPA /stʊ́m̥p/ /stʊ́mb/
kómparatief sjrif stómper
IPA /stʊ́m̥pər/
superlatief sjrif stómpste
IPA /stʊ́m̥pstə/

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

stómp m /stʊ́m̥p/

  1. 'n aafgesnejen of aafgebraoke stök, wie van aeteswaar
  2. 'ne resterendje brok matterjaal, meis wen 't kort, diek of aafgeknotj is
Aafbraeking
  • stómp
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • emes op 'ne stómp zitte: daoveur zorge det emes anges nimmieë vrie kan hanjele

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif stómp stump
IPA /stʊ́m̥p/ /stʊ́mb/ /stǿm̥p/ /stǿmb/
dim. sjrif stumpke stumpken stumpkes
IPA /stǿm̥pkə/ /stǿm̥pkən/ /stǿm̥pkəs/ /stǿm̥pkəz/
dat. sjrif stómp stump
IPA /stʊ́m̥p/ /stʊ́mb/ /stǿm̥p/ /stǿmb/

In anger spraoke[bewirk]

[1]

Bieveugelik naamwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

stómp /stʊ̀m̥p/

  1. (neet-lemma) ónziejige predikatieve vorm van stóm
  2. (neet-lemma) mieëveljige vorm inne positieve flexieadverbiaal van stóm
Aafbraeking
  • stómp