Naar inhoud springen

twiefele

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

twiefele /tw̥í:fe̽le/

  1. (óneuvergenkelik) ónzeker zeen, versjeie gedachten höbbe die me mót aafwaege
    Ich twiefel euver dees kluuere; mesjiens is zwart-wit baeter.
  2. (euvergenkelik) de gedachte höbbe det get neet waor is
    Ich twiefel neet daoaan det dae det gesjoep haet; ich kin dem dao good zat veur!
Aafbraeking
  • twie-fe-le
Variaasje
Synoniem
Aafleijinge
Samestèlling
Zagswies
  • emes doon twiefele: door get te zègke daoveur zorge det emes anges geit twiefele

Verveuging

[bewirk]
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif twiefel twiefels twiefeltj twiefele twiefelen twiefeltj twiefele twiefelen twiefelendj
IPA /tw̥í:fel/ /tw̥í:fel̥s/ /tw̥í:felz/ /tw̥í:feʎ̥c/ /tw̥í:feʎɟ/ /tw̥í:fe̽le/ /tw̥í:fe̽len/ /tw̥í:feʎ̥c/ /tw̥í:feʎɟ/ /tw̥í:fe̽le/ /tw̥í:fe̽len/ /tw̥í:fe̽leɲɟ/
vergangen tied sjrif twiefeldje twiefeldjen twiefeldjes twiefeldje twiefeldjen twiefeldje twiefeldjen twiefeldje twiefeldjen twiefeldje twiefeldjen getwiefeldj
IPA /tw̥í:feʎɟe/ /tw̥í:feʎɟen/ /tw̥í:feʎɟes/ /tw̥í:feʎɟez/ /tw̥í:feʎɟe/ /tw̥í:feʎɟen/ /tw̥í:feʎɟe/ /tw̥í:feʎɟen/ /tw̥í:feʎɟe/ /tw̥í:feʎɟen/ /tw̥í:feʎɟe/ /tw̥í:feʎɟen/ /ɣə'tw̥í:feʎɟ/
gebi-jjendje wies sjrif twiefel! twiefele-v'r twiefeltj!
IPA /tw̥í:fel/ /tw̥í:fe̽lever/ /tw̥í:feʎ̥c/ /tw̥í:feʎɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif twiefele twiefelen getwiefel ó twiefele twiefelen twiefelentaere twiefelentaeren getwiefele getwiefelen
IPA /tw̥í:fe̽le/ /tw̥í:fe̽len/ /ɣə'tw̥í:fel/ /tw̥í:fe̽le/ /tw̥í:fe̽len/ /tw̥í:fe̽len̥'tɛ̀:re/ /tw̥í:fe̽len̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'tw̥í:fe̽le/ /ɣə'tw̥í:fe̽len/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

[2]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

twiefele ó /tw̥í:fe̽le/

  1. (gerundium) gerundium II van twiefele
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • twie-fe-le

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif twiefele twiefelen
IPA /tw̥í:fe̽le/ /tw̥í:fe̽len/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif twiefele twiefelen
IPA /tw̥í:fe̽le/ /tw̥í:fe̽len/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

twiefele /tw̥í:fe̽le/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van twiefele
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van twiefele
Aafbraeking
  • twie-fe-le

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

twiefele /tw̥í:fe̽le/

  1. (neet-lemma) mieëvaadsvorm van twiefel
Aafbraeking
  • twie-fe-le