Naar inhoud springen

zinge

Van Wiktionary

Algemein Gesjreve Limburgs

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

zinge (Nederlands: zingen)

Verveuging

zink, zóng, gezónge


Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

zinge /zɪ́ŋe/

  1. (euvergenkelik) (óneuvergenkelik) mitte stum 'n muzikaal opeinvolging van tuuen oetbringe
  2. (euvergenkelik) (óneuvergenkelik) op 'n muzikaal meneer klank gaeve (wie door veugel)
  3. (óneuvergenkelik) 'ne klank veurbringe dae kump doordet water geit kaoke
Aafbraeking
  • zing-e
Net get anges gesjreve
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • 'n gezónge mès: 'n mès worin minstens de gewuuene mèszank gezónge wuuert
  • 'n zingendje mès: 'n mès worin minstens de gewuuene mèszank gezónge wuuert
  • Waat noe gezónge? = Waat mótte v'r noe toch aanvange?
  • "Waat noe gezónge?" zag de köster; doe stóng de kirk in brandj: 'n wiets op Waat noe gezónge? (De köster waas ouch ummer d'n organis enne veurzenger mit kirkdeenste.)
  • zinge wie 'ne krekel: mit vol euvergaaf zinge

Verveuging

[bewirk]
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif zing zings zingk zinge zingen zingk zinge zingen zingendj
IPA /zɪ̀ŋ/ /zɪ̀ŋ̊(k)s/ /zɪ̀ŋ(g)z/ /zɪ̀ŋ̊kʲ/ /zɪ̀ŋgʲ/ /zɪ́ŋe/ /zɪ́ŋen/ /zɪ̀ŋ̊kʲ/ /zɪ̀ŋgʲ/ /zɪ́ŋe/ /zɪ́ŋen/ /zɪ́ŋeŋɟ/
vergangen tied sjrif zóng
zang
zóngs
zangs
zóng
zang
zónge zóngen zóng zónge zóngen gezónge gezóngen
IPA /zʊ̀ŋ/
/zàŋ/
/zʊ̀ŋ̊s/
/zàŋ̊s/
/zʊ̀ŋz/
/zàŋz/
/zʊ̀ŋ/
/zàŋ/
/zʊ́ŋə/ /zʊ́ŋən/ /zʊ̀ŋ/ /zʊ́ŋə/ /zʊ́ŋən/ /ɣə'zʊ́ŋə/ /ɣə'zʊ́ŋən/
vergangen tied
(kónjunktief)
sjrif zóng zóngs zóng zónge zóngen zóng zónge zóngen gezónge gezóngen
IPA /zʊ̀ŋ/ /zʊ̀ŋ̊s/ /zʊ̀ŋz/ /zʊ̀ŋ/ /zʊ́ŋə/ /zʊ́ŋən/ /zʊ̀ŋ/ /zʊ́ŋə/ /zʊ́ŋən/ /ɣə'zʊ́ŋə/ /ɣə'zʊ́ŋən/
gebi-jjendje wies sjrif zing! zinge-v'r zingtj!
zingk!
IPA /zɪ̀ŋ/ /zɪ́ŋever/ /zɪ̀ŋ̊c/
/zɪ̀ŋ̊kʲ/
/zɪ̀ŋɟ/
/zɪ̀ŋgʲ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif zinge zingen gezing ó
gezings ó
zinge zingen zingentaere zingentaeren gezinge gezingen
IPA /zɪ́ŋe/ /zɪ́ŋen/ /ɣə'zɪ̀ŋ/ /zɪ́ŋe/ /zɪ́ŋen/ /zɪ́ŋen̥'tɛ̀:re/ /zɪ́ŋen̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'zɪ́ŋe/ /ɣə'zɪ́ŋen/
/ɣə'zɪ̀ŋ̊s/ /ɣə'zɪ̀ŋz/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

bewirk
  • Algemein Gesjreve Limbörgs: zinge


[2]

bewirk


Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

zinge ó /zɪ́ŋe/

  1. (gerundium) gerundium II van zinge
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • zing-e

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif zinge zingen
IPA /zɪ́ŋe/ /zɪ́ŋen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif zinge zingen
IPA /zɪ́ŋe/ /zɪ́ŋen/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

zinge /zɪ́ŋe/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van zinge
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van zinge
Aafbraeking
  • zing-e