Naar inhoud springen

ómleie

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]
houfzats naevesjikkendj óngersjikkendj deilwaord
sjrif ich lei get óm mer ich lei get óm det ich get ómlei ich höb get ómgelèdj
IPA /ɪç lɛ̀i̯ ʝæd 'ʊ́m/ /mær‿ɪ̽ç lɛ̀i̯ ʝæd 'ʊ́m/ /dæd‿ɪ̽ʝ ʝæd 'ʊ́mlɛ̀i̯/ /ɪç‿œ̽b ʝæd ʊ́mɣəle̞ɟ/

ómleie /ʊ́mlɛ̀je/

  1. (euvergenkelik) 't verkieër euver 'nen angere waeg laote gaon
  2. (euvergenkelik) (euverdrechtelik) emes nao 'n anger inj veure
Aafbraeking
  • óm-lei-e
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Samestèlling

Verveuging

[bewirk]
(det ...) ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif ómlei ómlèds ómlèdj ómleie ómleien ómlèdj ómleie ómleien ómleiendj
IPA /ʊ́mlɛ̀i̯/ /ʊ́mle̞d̥s/ /ʊ́mle̞dz/ /ʊ́mle̞ɟ/ /ʊ́mlɛ̀je/ /ʊ́mlɛ̀jen/ /ʊ́mle̞ɟ/ /ʊ́mlɛ̀je/ /ʊ́mlɛ̀jen/ /ʊ́mlɛ̀jeɲɟ/
vergangen tied sjrif ómlèdje ómlèdjen ómlèdjes ómlèdje ómlèdjen ómlèdje ómlèdjen ómlèdje ómlèdjen ómlèdje ómlèdjen ómgelèdj
IPA /ʊ́mle̞ɟe/ /ʊ́mle̞ɟen/ /ʊ́mle̞ɟes/ /ʊ́mle̞ɟez/ /ʊ́mle̞ɟe/ /ʊ́mle̞ɟen/ /ʊ́mle̞ɟe/ /ʊ́mle̞ɟen/ /ʊ́mle̞ɟe/ /ʊ́mle̞ɟen/ /ʊ́mle̞ɟe/ /ʊ́mle̞ɟen/ /ʊ́mɣəle̞ɟ/
gebi-jjendje wies sjrif lei óm! leie-v'r óm lèdj óm!
IPA /lɛ̀i̯ ʊ́m/ /lɛ̀jəvər ʊ́m/ /le̞ɟ ʊ́m/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif ómleie ómleien ómgelei ó ómleie ómleien ómleientaere ómleientaeren ómgeleie ómgeleien
IPA /ʊ́mlɛ̀je/ /ʊ́mlɛ̀jen/ /ʊ́mɣəlɛ̀i̯/ /ʊ́mlɛ̀je/ /ʊ́mlɛ̀jen/ /ʊ́mlɛ̀jen̥'tɛ̀:re/ /ʊ́mlɛ̀jen̥'tɛ̀:ren/ /ʊ́mɣəlɛ̀je/ /ʊ́mɣəlɛ̀jen/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

ómleie ó /ʊ́mlɛ̀je/

  1. (gerundium) gerundium II van ómleie
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • óm-lei-e

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif ómleie ómleien
IPA /ʊ́mlɛ̀je/ /ʊ́mlɛ̀jen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif ómleie ómleien
IPA /ʊ́mlɛ̀je/ /ʊ́mlɛ̀jen/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

ómleie /ʊ́mlɛ̀je/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van ómleie (in naevezats)
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van ómleie (in naevezats)
Aafbraeking
  • óm-lei-e
Variaasje
  • (in houfzats) leie óm