Naar inhoud springen

oetsterve

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]
houfzats naevesjikkendj óngersjikkendj deilwaord
sjrif ich sterf oet mer ich sterf oet det ich oetsterf ich bön oetgestórve
IPA /ɪç stæ̀rv 'ú:t/ /mær‿ɪ̽ç stæ̀rv 'ú:t/ /dæd‿ɪ̽ʝ ú:tstæ̀r̥f/ /ɪʝ bœ̀n ú:tɣ̊əstʊ́rvə/

oetsterve /ú:tstǽrve/

  1. (ergatief) dore mankaasjen aan naokómmelingen ophuuere te bestaon
    Wienieë zeen die dinosauresen oetgestorve?
  2. (ergatief) (euverdrechtelik) nimmieë gedaon of gebroek waeren en daodoor vergaete waere (van kultureel eigesjappe, wie ambach en spraok)
    Laote v'r haope det 't mofers dialek noeatj oet zal sterve!
  3. (ergatief) (euverdrechtelik) lansaamaan minder waere
    Later oppen aovendj begós de meziek oet te sterve wie die muzikante zaat woorte.
  4. (ergatief) (euverdrechtelik) nimmieë bewoondj waere, nimmieë bezatj zeen mit luuj
    Det is zón kefee ein; dao is 't ummer oetgestorve.
Aafbraeking
  • oet-ster-ve
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Samestèlling

Verveuging

[bewirk]
(det ...) ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif oetsterf oetstörfs
oetsturfs
oetstörf
oetsturf
oetsterve oetsterven oetsterf oetsterve oetsterven oetstervendj
IPA /ú:tstæ̀r̥f/ /ú:tstæ̀rv/ /ú:tstœ̀r̥fs/
/ú:tstø̀r̥fs/
/ú:tstœ̀rvz/
/ú:tstø̀rvz/
/ú:tstœ̀r̥f/
/ú:tstø̀r̥f/
/ú:tstœ̀rv/
/ú:tstø̀rv/
/ú:tstǽrve/ /ú:tstǽrven/ /ú:tstæ̀r̥f/ /ú:tstæ̀rv/ /ú:tstǽrve/ /ú:tstǽrven/ /ú:tstǽrveɲɟ/
vergangen tied sjrif oetstórf
oetstarf
oetstórfs
oetstarfs
oetstórf
oetstarf
oetstórve oetstórven oetstórf oetstórve oetstórven oetgestórve
oetgestorve
oetgestórven
oetgestorven
IPA /ú:tstʊ̀r̥f/
/ú:tstár̥f/
/ú:tstʊ̀rv/
/ú:tstárv/
/ú:tstʊ̀r̥fs/
/ú:tstár̥fs/
/ú:tstʊ̀rvz/
/ú:tstárvz/
/ú:tstʊ̀r̥f/
/ú:tstár̥f/
/ú:tstʊ̀rv/
/ú:tstárv/
/ú:tstʊ́rvə/ /ú:tstʊ́rvən/ /ú:tstʊ̀r̥f/ /ú:tstʊ̀rv/ /ú:tstʊ́rvə/ /ú:tstʊ́rvən/ /ú:tɣ̊əstʊ́rvə/
/ú:tɣ̊əstɒ́rvə/
/ú:tɣ̊əstʊ́rvən/
/ú:tɣ̊əstɒ́rvən/
vergangen tied
(kónjunktief)
sjrif oetstórf oetstórfs oetstórf oetstórve oetstórven oetstórf oetstórve oetstórven oetgestórve
oetgestorve
oetgestórven
oetgestorven
IPA /ú:tstʊ̀r̥f/ /ú:tstʊ̀rv/ /ú:tstʊ̀r̥fs/ /ú:tstʊ̀rvz/ /ú:tstʊ̀r̥f/ /ú:tstʊ̀rv/ /ú:tstʊ́rvə/ /ú:tstʊ́rvən/ /ú:tstʊ̀r̥f/ /ú:tstʊ̀rv/ /ú:tstʊ́rvə/ /ú:tstʊ́rvən/ /ú:tɣ̊əstʊ́rvə/
/ú:tɣ̊əstɒ́rvə/
/ú:tɣ̊əstʊ́rvən/
/ú:tɣ̊əstɒ́rvən/
gebi-jjendje wies sjrif sterf oet! sterve-v'r oet sterftj oet!
IPA /stæ̀rv ú:t/ /stæ̀rv ú:d/ /stǽrvever ú:t/ /stǽrvever ú:d/ /stæ̀rvɟ ú:t/ /stæ̀rvɟ ú:d/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif oetsterve oetsterven oetgesterf ó oetsterve oetsterven oetsterventaere oetsterventaeren oetgesterve oetgesterven
IPA /ú:tstǽrve/ /ú:tstǽrven/ /ú:tɣ̊əstæ̀r̥f/ /ú:tɣ̊əstæ̀rv/ /ú:tstǽrve/ /ú:tstǽrven/ /ú:tstǽrven̥'tɛ̀:re/ /ú:tstǽrven̥'tɛ̀:ren/ /ú:tɣ̊əstǽrve/ /ú:tɣ̊əstǽrven/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

oetsterve ó /ú:tstǽrve/

  1. (gerundium) gerundium II van oetsterve
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • oet-ster-ve

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif oetsterve oetsterven
IPA /ú:tstǽrve/ /ú:tstǽrven/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif oetsterve oetsterven
IPA /ú:tstǽrve/ /ú:tstǽrven/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

oetsterve /ú:tstǽrve/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van oetsterve (in naevezats)
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van oetsterve (in naevezats)
Aafbraeking
  • oet-ster-ve
Variaasje