Naar inhoud springen

wejje

Van Wiktionary

Mofers

[bewirk]

Wirkwaord

[bewirk]

Lemma

[bewirk]

wejje /wǽje/

  1. (óneuvergenkelik) (ónpersuuenlik) 't dao-zeen van 'n sterke lóchstrouming door drökversjillen innen dampkrink
    Vandaag geit 't hieël hel wejje zaet t'r.
  2. (óneuvergenkelik) 'n sterke lóchstrouming veroearzake
    De storm wejtj al drie daag aan ei stök door.
  3. (óneuvergenkelik) dore windj in bewaeging gezatj waere
    Dao wejtj e blaedje taenge die roet aan.
Aafbraeking
  • wej-je
Aafleijinge
Verwantje wäörd
Zagswies
  • emes d'r ein wejje: emes 'ne slaag óm die oeare gaeve

Verveuging

[bewirk]
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif wej wejts wejtj wejje wejjen wejtj wejje wejjen wejjendj
IPA /wæ̀i̯/ /wæ̀i̯ts/ /wæ̀i̯dz/ /wæ̀i̯c/ /wæ̀i̯ɟ/ /wǽje/ /wǽjen/ /wæ̀i̯c/ /wæ̀i̯ɟ/ /wǽje/ /wǽjen/ /wǽjeɲɟ/
vergangen tied sjrif wejdje wejdjen wejdjes wejdje wejdjen wejdje wejdjen wejdje wejdjen wejdje wejdjen gewejdj
IPA /wæ̀i̯ɟe/ /wæ̀i̯ɟen/ /wæ̀i̯ɟes/ /wæ̀i̯ɟez/ /wæ̀i̯ɟe/ /wæ̀i̯ɟen/ /wæ̀i̯ɟe/ /wæ̀i̯ɟen/ /wæ̀i̯ɟe/ /wæ̀i̯ɟen/ /wæ̀i̯ɟe/ /wæ̀i̯ɟen/ /ɣə'wæ̀i̯ɟ/
gebi-jjendje wies sjrif wej! wejje-v'r wejtj!
IPA /wæ̀i̯/ /wǽjever/ /wæ̀i̯c/ /wæ̀i̯ɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif wejje wejjen gewej ó wejje wejjen wejjentaere wejjentaeren gewejje gewejjen
IPA /wǽje/ /wǽjen/ /ɣə'wæ̀i̯/ /wǽje/ /wǽjen/ /wǽjen̥'tɛ̀:re/ /wǽjen̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'wǽje/ /ɣə'wǽjen/

In anger spraoke

[bewirk]

[1]

Zelfstenjig naamwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

wejje ó /wǽje/

  1. (gerundium) gerundium II van wejje
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • wej-je

Verbuging

[bewirk]
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif wejje wejjen
IPA /wǽje/ /wǽjen/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif wejje wejjen
IPA /wǽje/ /wǽjen/


Wirkwaord

[bewirk]

Neet-lemma

[bewirk]

wejje /wǽje/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van wejje
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van wejje
Aafbraeking
  • wej-je