blieve

Van Wiktionary
Naar navigatie springen Naar zoeken springen

Mofers[bewirk]

Wirkwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

blieve /blí:ve/

  1. (koppelwirkwaord) neet verangere, doorgaon
    Ich haop det 't blief wie 't is.
  2. (modaal) (mit 'nen infinitief) neet verangere, doorgaon
    Waat ouch gebeurt, ich blief hie wone.
  3. (ergatief) zich op 'n zeker plaats haje
    Hae wól gaer oppe kemping blieve.
  4. (synoniem) (ergatief) (ajerwèts) anger waord veur wachte
    Blief en doe zóls kriege.
  5. (synoniem) (koppelwirkwaord) anger waord veur waere
    Die luuj zeen nao det óngelök doeadgebleve.
Aafbraeking
  • blie-ve
Aafleijinge
Zagswies
  • achterwaege blieve
  • d'rin blieve (naodrök op blieve): stikke
    Ich verslikdje mich en mós zoea hooste det ich bekans d'rin gebleve waas.
  • euver blieve/zeen: neet trouwe, gènne laevespartner gevónjen höbbe
  • örges bie blieve: zien meining neet verangere
  • Eimaol gegaeve blief gegaeve, trögkgenómmen is gestaole: Es me get trögknump waat m'n ieëre eweggegaeven haet, dan is det deefstal.

Verveuging[bewirk]

ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif blief bliefs blief blieve blieven blief blieve blieven blievendj
IPA /blí:f/ /blí:v/ /blifs/ /blivz/ /blif/ /bliv/ /blí:ve/ /blí:ven/ /blif/ /bliv/ /blí:ve/ /blí:ven/ /blí:veɲɟ/
vergangen tied sjrif bleef
bleif
bleefs
bleifs
bleef
bleif
bleve bleven bleef bleve bleven gebleve gebleven
IPA /blé:f/
/blɛ́i̯f/
/blé:v/
/blɛ́i̯v/
/blé:fs/
/blɛ́i̯fs/
/blé:vz/
/blɛ́i̯vz/
/blé:f/
/blɛ́i̯f/
/blé:v/
/blɛ́i̯v/
/blé:ve/ /blé:ven/ /blé:f/ /blé:v/ /blé:ve/ /blé:ven/ /ɣə'blé:ve/ /ɣə'blé:ven/
vergangen tied
(kónjunktief)
sjrif bleef bleefs bleef bleve bleven bleef bleve bleven gebleve gebleven
IPA /blé:f/ /blé:v/ /blé:fs/ /blé:vz/ /blé:f/ /blé:v/ /blé:ve/ /blé:ven/ /blé:f/ /blé:v/ /blé:ve/ /blé:ven/ /ɣə'blé:ve/ /ɣə'blé:ven/
gebi-jjendje wies sjrif blief! blieve-v'r blieftj!
blief!
IPA /blí:f/ /blí:v/ /blí:vever/ /blì:f(c)/ /blì:v(ɟ)/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif blieve blieven gebliefs ó blieve blieven blieventaere blieventaeren geblieve geblieven
IPA /blí:ve/ /blí:ven/ /ɣə'blì:fs/ /ɣə'blì:vz/ /blí:ve/ /blí:ven/ /blí:ven̥'tɛ̀:re/ /blí:ven̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'blí:ve/ /ɣə'blí:ven/

In anger spraoke[bewirk]

[1]

Zelfstenjig naamwaord[bewirk]

Lemma[bewirk]

blieve ó /blí:ve/

  1. (gerundium) gerundium II van blieve
Raod

Deze vorm geldj es neutraal spraokgebroek.

Aafbraeking
  • blie-ve

Verbuging[bewirk]

inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif blieve blieven
IPA /blí:ve/ /blí:ven/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif blieve blieven
IPA /blí:ve/ /blí:ven/

Wirkwaord[bewirk]

Neet-lemma[bewirk]

blieve /blí:ve/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van blieve
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van blieve
Aafbraeking
  • blie-ve